Kognitivno-vedenjska hipnoterapija združuje hipnozo s kognitivno-vedenjsko terapijo (KVT) in odpira nove dimenzije psihoterapevtskega procesa. Ta pristop ima korenine v raziskavah zavesti, hipnoze in vedenjske psihologije ter omogoča globoko in varno dostopanje in spreminjanje notranjih vzorcev. Te sprmembe lahko vodijo do trajnih preobrazb doživljanja, misli in vedenja. Kot terapevtka pogosto, ob dogovoru s klientom, vključujem to metodo kot dopolnilo k psihoterapiji, saj prinaša veliko prednosti.
Kaj je kognitivno-vedenjska hipnoterapija?
Kognitivno-vedenjska hipnoterapija (KVH) je terapevtski pristop, ki združuje hipnozo z raziskanimi tehnikami kognitivno-vedenjskega pristopa. Temelji na predpostavki, da je mogoče z usmerjanjem in preusmerjanjem zavesti ter s hipnotičnim stanjem ustvariti pogoje, kjer se lahko posameznik bolj osredotoči in tako preoblikuje omejujoča prepričanja, odzive na svoja doživljanja, svoja vedenja, preobrazi svoj notranji dialog, itd. Možnosti uporabe so neskončne, rezultati pa običajno trajni. S hipnozo dostopamo do globokih ravni našega uma, kjer so mogoče trajne spremembe. Gre za doseganje stanja ozkega osredotočanja na sugestije ob sočasni izključitvi vseh ostalih dražljajev. Ta močan fokus omogoča, da lahko s pomočjo hipnoze naredimo spremembe, ki si jih želimo vpeljati v svoje življenje.
Hipnoterapija v tem kontekstu ni nadomestilo za klasično psihoterapijo, ampak njen močan podpornik. Lahko jo razumemo kot dodatek k procesu, ki lahko utrdi ali pospeši določene korake v psihoterapevtskem procesu. Njena moč leži v tem, da omogoča dostop do nezavednih delov uma in lahko dopolni in olajša delo s težavami, ki sicer lahko zahtevajo dolgotrajnejši psihoterapevtski proces.
Zgodovina hipnoze in razvoj kognitivno-vedenjske hipnoterapije
Hipnoza ima dolgo zgodovino, ki sega vse do starodavnih civilizacij. Že takrat so ljudje verjeli, da lahko spremenjena stanja zavesti prinesejo ozdravljenje. V sodobni psihologiji pa je ključno vlogo igral avstrijski zdravnik Franz Mesmer, ki je v 18. stoletju razvil tehniko “mesmerizma”, ki jo je uporabljal za zdravljenje fizičnih in psihičnih težav. Mesmerizem je bil tako rekoč predhodnik hipnoze. Hipnoza kot jo poznamo danes, se je razvila kot odgovor oziroma kot kritika na pomanjkljivosti mesmerizma.
V 20. stoletju sta hipnozo v terapevtske namene vpeljala Milton H. Erickson in kasneje tudi drugi raziskovalci, kot sta Ernest Hilgard in Andre Weitzenhoffer, ki sta prispevala k razumevanju hipnotičnega stanja. Z naraščanjem popularnosti kognitivno-vedenjskih tehnik je prišlo tudi do združitve teh metod s hipnozo.
Kako deluje hipnoza?
V stanju hipnoze posameznik doseže globoko sprostitev, kjer je njegov um bolj odprt za sugestije. Gre za stanje visoke mentalne osredotočenosti. Hipnoza ni “čarobna palička”, temveč proces, kjer terapevt s tehnikami, kot so vizualizacije, metafore in usmerjanje miselnih procesov, klientu pomaga doseči stanje visoke pozornosti in fokusa. Ko terapevt klientu pomaga vstopiti v hipnozo, se začne terapevtski del hipnoze. V tem delu terapevt klienta vodi z različnimi psihoterapevtskimi tehnikami in oblikami k utrjevanju željenih sprememb ali postopnemu doseganju le-teh. Hipnoza ni nekaj kar terapevt naredi klientu, med tem ko bi bil klient lahko povsem pasiven. Potrebno je aktivno sodelovanje, želja in zavestni trud, da lahko skozi hipnozo dosežemo željene učinke. S pomočjo hipnoze lahko posameznik postopoma premaguje stare vzorce in gradi nove poti do čustvene stabilnosti.
Kaj hipnoza je – in kaj ni?
Mnogi imajo še vedno zmotne predstave o hipnozi zaradi njenega prikazovanja v medijih, ki posameznika v hipnozi pogosto prikazujejo kot osebo brez nadzora, ki dela “čudne stvari”. Resnica je daleč od tega! Hipnoza ne pomeni izgube nadzora nad sabo in v nobenem primeru ne pomeni, da terapevt v hipnozi nadzoruje posameznika. Nasprotno, v stanju hipnoze oseba ves čas ohranja zavestni nadzor, se vsega ves čas zaveda in se lahko kadar koli sama odloči prekiniti proces, če se počuti neprijetno. V hipnozi se prav tako ni mogoče »zatakniti« in ostati v tem stanju po končani hipnozi. Terapevtska hipnoza je povsem varna metoda, kjer oseba ves čas obdrži nadzor, ostaja aktivna in zmožna odzivanja.
Hipnoza tudi ni “spanje” v običajnem pomenu te besede, temveč stanje globoke sproščenosti. To stanje omogoča dostop do podzavesti, do globoke ravni uma, kjer so mogoče trajne spremembe. Gre za stanje, kjer so pozornost, sugestibilnost in koncentracija povečane, kar omogoča večjo zmožnost spremembe. Med hipnozo je posameznik ves čas prisoten, sliši, kaj terapevt govori, in se lahko spomni vsega, kar se je med hipnozo dogajalo.
Izkušnje ljudi v terapevtski hipnozi so različne. Nekateri jo lahko doživijo kot občutek globoke sprostitve ali pa je občutek podoben tistemu, ko se zatopimo v dober film ali knjigo. Ljudje jo običajno opisujejo kot zelo prijetno, podobno sanjarjenju. V hipnozi ob terapevtovem vodenju klienti dosežejo visoko osredotočenost na terapevtsko spremembo ob sočasni izključitvi vseh ostalih dražljajev. Gre za visokoreceptivno stanje možganov, kjer se v njih tvorijo nove povezave in ustvarjajo nove izkušnje. To dvoje pa je podlaga in most k spremembam, ki jih oseba želi doseči.
Vsi ljudje smo sugestibilni in v hipnozo lahko vstopi prav vsak, če si tega želi in je v procesu aktiven.
Uporaba hipnoze v psihoterapiji in njeni učinki
Hipnoza kot podporna tehnika v psihoterapevtskem procesu se uspešno uporablja pri različnih psiholoških težavah, kot so anksioznost, depresija, fobije, nespečnost, obvladovanje stresa in motnje prehranjevanja. Poleg tega lahko pomaga pri zmanjševanju bolečine, spodbujanju motivacije in izboljšanju samopodobe oziroma odnosa do sebe.
Na primer, pri klientih, ki si želijo izboljšati svojo samopodobo in odnos do sebe, lahko v stanju hipnoze lažje doživijo občutke lastne vrednosti in notranje moči, kar nato postopoma prenesejo tudi v vsakdanje življenje. V terapiji hipnozo vedno prilagodimo tako, da ustreza specifični težavi klienta in vse hipnoze so oblikovane tako, da so lahko za klienta kar najbolj učinkovite.
Hipnoza kot dopolnilo k terapiji – kako poteka?
Za mnoge ljudi je hipnoza učinkovita podpora v procesu željenih sprememb. Kljub temu je pomembno poudariti, da KVH ni »bližnjica«, ki bi kar čez noč rešila vse težave, temveč gre za proces, ki zahteva predanost in sodelovanje s terapevtom.
V začetku se najprej pogovorimo o hipnozi, o morebitnih strahovih ali zadržkih, o tem kaj hipnoza je in kakšna je klientova in moja vloga pri tem. Nato kliente naučim vstopiti v hipnozo. Vsako hipnozo tudi posnamemo, da jo lahko klient odnese s seboj domov in doma vadi. Več kot vadi in več truda kot v proces vloži, več od njega pridobi. Nadalje ves čas sledimo klientovim zastavljenim ciljem in spremembam in v proces vključujemo hipnoze, ki so za ta namen najboljše in najbolj primerne. V hipnozi uporabljamo sugestije, imaginacije, vizualizacije, itd. Hipnoza je veščina, ki se je ves čas tekom procesa klienti učijo in jo lahko s časom tudi sami uporabljajo za karkoli želijo.
Zaključek: Hipnoza kot priložnost za rast in preobrazbo
Hipnoza po načelih kognitivno vedenjskega pristopa odpira vrata v globlje plasti človekovega uma in nam daje možnost, da spremenimo omejujoče miselne vzorce in si ustvarimo nove poti do boljšega duševnega zdravja. Skozi terapevtski proces, ki je podprt s hipnozo se lahko učimo, kako z večjo lahkoto in notranjim mirom obvladovati vsakodnevne izzive, premagovati omejitve in razvijati bolj zdrave odnose – do drugih in do samih sebe.
Hipnoza ni samo tehnika – je orodje za preobrazbo. V terapevtskem kontekstu je lahko zelo dragoceno dopolnilo, saj spodbuja proces doseganja željenih sprememb in osebne rasti. Kot psihoterapevtka, ki s svojimi klienti deli to izkušnjo, lahko rečem, da hipnoza omogoča dostop do virov moči, ki so globoko v nas in nam pomagajo pri temeljitih spremembah, ki so ključne za bolj kakovostno življenje.
Viri:
Hartland, J. in Waxman, D., 2019. Hartland’s Medical and Dental Hypnosis. 4th ed. Edinburgh: Churchill Livingstone.
Kirsch, I., Lynn, S.J. in Rhue, J.W., 2008. Handbook of Cognitive Behavioral Therapy with Hypnosis: Applications in Clinical Practice. Washington, DC: American Psychological Association.
Lynn, S.J., Kirsch, I. in Rhue, J.W., 1996. Handbook of Clinical Hypnosis. Washington, DC: American Psychological Association.