Transakcijska analiza je teorija in psihoterapevtski pristop, ki vam pomaga razumeti dinamiko vaših interakcij z drugimi ljudmi in, kar je morda še pomembneje, dinamiko, ki se dogaja znotraj vas. Je psihoterapevtski pristop, ki spodbuja samozavedanje in vas lahko opolnomoči, da naredite pomembne spremembe v svojem življenju.
Kaj je transakcijska analiza?
Transakcijska analiza je psihoterapevtski pristop, ki ga je razvil dr. Eric Berne v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Med različnimi pristopi izstopa po globini svoje teorije in po svoji široki uporabnosti. Vsebuje teorijo osebnosti, teorijo komunikacije, teorijo otrokovega razvoja (koncept življenjskega načrta, ki ga razvijemo v otroštvu) in teorijo psihopatologije.
Transakcijsko analitični pristop temelji na temeljni predpostavki, da smo vsi ljudje OK (Jaz sem OK, ti si OK) in enako vredni. V tej poziciji sta tudi terapevt in klient v procesu psihoterapije, kjer sodelujeta iz enakovredne pozicije. Temeljna predpostavka pristopa je, da imamo vsi sposobnosti prevzemanja odgovornosti za svoje življenje in odločitve ter tudi sposobnosti, da izstopimo iz omejujočih vzorcev in prepričanj, ki nas lahko ovirajo v našem vsakdanjem življenju.
Glavni teoretični koncepti transakcijske analize
Da bi razumeli, kako transakcijska analiza deluje, vam v nadaljevanju predstavljam nekaj njenih ključnih konceptov:
1. TEORIJA OSEBNOSTI in TEORIJA KOMUNIKACIJE:
Ego stanja: Starš, Odrasli in Otrok
Ena najbolj temeljnih idej v transakcijski analizi je koncept ego stanj. Berne je predlagal, da vsak od nas v vsakem trenutku deluje iz enega od treh ego stanj. Gre za način, kako izražamo del svoje osebnosti:
• Starš: To ego stanje predstavlja vedenje, misli in občutke, ki smo jih ponotranjili od naših staršev in drugih pomembnih oseb iz naše preteklosti. Kadar delujemo iz tega ego stanja , pravimo, da v resnici delujemo iz ‘tujega jaza’. Kadar komuniciramo z drugimi ali sami s seboj, ga lahko delimo na dva: Kritični starš, ki postavlja pravila, daje ukaze in postavlja meje, pogosto na kritičen način; in Negujoči starš, takšen ki nudi skrb, podporo, nego in zaščito. Ta vedenja in odnosi se nezavedno ponavljajo v naših interakcijah z drugimi ljudmi in tudi v odnosu do nas samih, v našem notranjem govoru. Ti odzivi odražajo naše izkušnje iz zgodnjega otroštva. Kadar govorimo ali mislimo na način “Moral bi …” ali “Nujno je…,” običajno delujemo iz ego stanja Starša.
• Odrasli: to ego stanje v TA predstavlja racionalni, objektivni in logični del naše osebnosti, ki temelji na doživljanju situacije v ‘tukaj in zdaj’. V tem delčku naše osebnosti obdelujemo informacije, sprejemamo odločitve in rešujemo probleme na podlagi trenutnih dejstev, ne da bi nas pri tem vodila pretekla čustva ali notranji glasovi Starševskih figur. Odraslo ego stanje nam omogoča, da se prilagajamo situacijam in delujemo učinkovito, upoštevajoč resnične potrebe in okoliščine brez vpliva nezavednih vzorcev iz preteklosti.
• Otrok: to ego stanje izvira iz naše preteklosti in ponavlja misli, občutke ter vedenja, ki smo jih doživeli v naši preteklosti. Kadarkoli se odzovemo iz tega delčka, se v resnici odzovemo iz preteklega jaza. To ego stanje je povezano z našimi občutki, potrebami in izkušnjami iz otroštva. Pri komunikaciji ga v grobem delimo na tri dele: Svobodni Otrok, Prilagojeni Otrok in Kljubovalni otrok. Svobodni Otrok se kaže skozi našo igrivost, radovednost in ustvarjalnost. Prilagojeni Otrokje “izurjena” različica otroka, ki je prilagodljiv, ustrežljiv, podrejen in ubogljiv. V tem delčku se prilagajamo pravilom, zahtevam in avtoriteti, kakor so nas naučili naši starši. Kljubovalni Otrok pa deluje iz pozicije kljubovanja/inata.
Vsako ego stanje v komunikaciji (razen Odraslega) se še dalje deli na pozitivno in negativno. Pozitivna so vsa tista, ki so koristna, kadar so primerna, negativna pa nekoristna.
V transakcijski analizi transakcije pomenijo komunikacijske izmenjave med ljudmi. Do transakcije pride, ko nekdo govori ali ukrepa, druga oseba pa se odzove. Razumevanje dinamike teh transakcij je ključno za izboljšanje komunikacije in odnosov. Hkrati pa razumevanje, v katerem ego stanju se nahajamo v nekem trentku – in prepoznavanje stanja, v katerem so drugi – lahko spremeni našo interakcijo z drugimi ljudmi. Pomaga nam lahko obvladovati konflikte, izboljšati komunikacijo in ustvariti bolj zdrave in izpolnjujoče odnose.
2. ŽIVLJENJSKI SKRIPT IN IGRE
Transakcijska analiza vključuje tudi osrednji koncept teorije o življenjskem scenariju ali skriptu. Življenjski scenarij je niz nezavednih prepričanj, zaključkov in vzorcev, ki smo jih naredili in sprejeli v našem otroštvu in ki nato oblikujejo naše življenjske odločitve in interakcije skozi vse naše življenje. Je kot nezavedna zgodba, ki si jo pripovedujemo o tem, kdo smo, kakšni so drugi ljudje in kakšen ter kako deluje ta svet. Ta pogled pogosto temelji na naših zgodnjih izkušnjah in dogodkih, na naših odločitvah, ki jih sprejmemo kot odziv na te dogodke in na naših razlagah sporočil staršev ali drugih pomembnih osebnosti iz preteklosti. Pomemben osnutek te zgodbe zapišemo že v prvih letih našega življenja, kasneje v otroštvu pa tej zgodbi dodajamo podrobnosti. Večina te zgodbe je zapisane do 7. leta naše starosti. Kasneje jo še korigiramo in dopolnjujemo. Glede na to, da te odločitve oblikujemo tako zgodaj, z našimi otroškimi možgani in otroškimi sposobnostmi razumevanja dogajanja okoli nas, so ti zaključki lahko za nas v odraslosti omejujoči. Vse te odločitve in zaključki, ki smo jih sprejeli so za nas imeli pomembno funkcijo v otroštvu. Pomagali so se nam prilagoditi na okolico in ljudi v njej, na nek način so nam pomagali »preživeti«. Ko odrastemo, se na zavedni ravni te zgodbe verjetno ne zavedamo več, vendar jo pogosto zvesto živimo.
Na primer, oseba s skriptnim prepričanjem “Nisem dovolj dober”, lahko nezavedno sabotira svoj uspeh ali nezavedno izbira odnose, ki to prepričanje krepijo. Posledica so lahko neprijetna čustva, občutek, da smo zataknjeni in da se ves čas vrtimo v začaranem krogu, ki nam ne prinaša tistega česar si v resnici želimo. Posledično temu smo lahko nezadovoljni s svojim življenjem. V psihoterapiji po transakcijsko analitičnem pristopu se učimo prepoznavanja teh nezavednih vzorcev in dinamik, ki omogočajo bolj zavestno odločanje in oblikovanje novih življenjskih zgodb, ki so pod vplivom naše zavestne volje in so bolj izponjujoče.
Z življenjskim scenarijem je tesno povezan koncept Iger ali ponavljajočih se vzorcev.
Transakcijska analiza sem umešča ponavljajoče se, nezavedne vzorce vedenja, ki se jih ljudje poslužujemo, da ohranjamo nezavedne, običajno nekoristne, skriptne odločitve. Ti vzorci pogosto vodijo do neprijetnih čustev in izidov, čeprav jih v samem bistvu vodi naša potreba po priznanju ali povezanosti. Oseba lahko na primer nezavedno izzove kritiko pri drugih ljudeh, da okrepi svoje prepričanje, da »ni dovolj dober/a«. V procesu se učimo odkrivanja in prepoznavanja teh vzorcev in dinamike, ki je za njimi ter se tako učimo učinkovitejših načinov povezovanja in izpolnjevanja naših odnosnih potreb.
3. TRANSAKCIJE, POTRDITVE, STROUKI
Kadar se s kom pogovarjamo oziroma z njim/njo komuniciramo, se lahko odločimo iz katerega ego stanja bomo osebo nagovorili, iz Odraslega, Starša ali Otroka. Sočasno pa se druga oseba prav tako lahko odloči, da nam odgovori iz katerega koli od teh treh ego stanj. Transakcijska anliza takšno izmenjavo informacij poimenuje transakcija.
Komunikacija in izbira ego stanj
V komunikaciji si ljudje med sabo sporočamo, da se prepoznavamo, pravimo, da se potrjujemo. Transakcijska analiza vsako takšno izmenjavo potrjevanja imenuje stroke (angl.). V slovenskem jeziku je že uveljavljena uporaba termina strouk. Strouk je torej enota priznanja/prepoznanja – vsako dejanje prepoznanja, pozitivno (npr. pohvale) ali negativno (npr. kritike), ki ga ena oseba izreče ali izkaže drugi. Iščemo jih lahko na različne načine. Kadar nismo deležni pohval in pozornosti, lahko strouke iščemo tudi z neprimernim vedenjem – vsaka pozornost je boljša, kot odsotnost le-te.
Strouki so bistveni za naše psihično in telesno dobro počutje in ravnotežje.
Kako se ti koncepti uporabljajo v terapiji po transakcijsko analitičnem pristopu
1. Prepoznavanje in razumevanje ego stanj
Transakcijska analiza, kadar je primerno, predvideva kot enega prvih korakov v terapiji, ozaveščanje, iz katerih ego stanj delujete v različnih situacijah. Čas je namenjen razmišljanju o vaših interakcijah in prepoznavanju vzorcev, kjer so v igri ego stanja vašega Starša, Odraslega ali Otroka. To zavedanje je lahko pomembno, saj vam omogoča, da izbirate učinkovitejše načine odzivanja, namesto da se odzovete iz navade.
Pomemben del ozaveščanja je tudi odnos, ki ga imate sami s seboj. Ste do sebe močno kritični? Vam manjka sočutja in razumevanja do samih sebe? Tako kot lahko odkrivamo in korigiramo našo komunikacijo z drugimi ljudmi, lahko odkrivamo in korigiramo našo komunikacijo, ki jo imamo sami s seboj v našem notranjem dialogu. Do sebe lahko razvijamo bolj sočutno, podporno in razumevajočo držo in se učimo opuščati samokritiko. Na ta način izboljšujemo svoje počutje, svojo samopodobo in odnos do sebe. Z različnimi vajami, tehnikami in nalogami te spremembe nato vnašamo v naš vsakdan.
2. Analiza in sprememba življenjskega scenarija
V procesu psihoterapije smo globoko osredotočeni na odkrivanje vašega življenjskega scenarija in na razumevanje, kako to vpliva na vaše trenutno vedenje in odločitve. Z vodenim raziskovanjem skupaj prepoznavamo nezavedne odločitve, po katerih ste živeli – pogosto so to tiste, ki ste jih sprejeli v otroštvu in so vam takrat pomagale se zaščititi in se prilagoditi zahtevam vaše okolice. V odraslosti pa so te zgodnje odločitve po katerih morda še vedno nezavedno delujete, lahko za vas omejujoče. Skupaj prepoznavamo in oblikujemo drugačne odločitve in prepričanja, ki vam lahko omogočijo bolj zavestno delovanje in sprejemanje odločitev, ki bodo v skladu z vašimi pravimi željami in vrednotami.
3. Nezavedni vzorci
S potekom terapevtskega procesa boste začeli prepoznavati vzorce, ki jih ponavljate v svojih interakcijah, in tudi strouke, ki jih iščete. Odkrivamo temeljne motive, ki vodijo to vedenje in katere resnične potrebe stojijo v njihovem ozadju. Ob tem lahko začnete izbirati bolj koristne načine za povezovanje in izpolnjevanje svojih potreb in želja. To lahko vodi do bolj zdravih in pristnejših odnosov z drugimi in lahko znatno izboljša vaše počutje.
4. Izboljšanje komunikacije in odnosov
Transakcijska analiza je še posebej učinkovita pri izboljšanju komunikacije, ker vam daje jasen okvir za razumevanje, kako vi in drugi delujete v medsebojnih interakcijah. Če se naučite prepoznati vzorce se lahko bolj učinkovito znajdete v pogovorih in/ali se izognete nepotrebnim konfliktom. Na ta način lahko spodbujate globlje povezovanje z drugimi ljudmi. Prav tako se boste naučili kako dajati in sprejemati strouke na načine, ki so pozitivni ter izboljšajo vaš splošno dobro počutje.
Transakcijska analiza in njen vpliv na vaše življenje
Vključevanje v terapijo po transakcijsko analitičnem pristopu je lahko pomembna izkušnja. Z globljim razumevanjem sebe in drugih se lahko osvobodite omejujočih vzorcev, izboljšate svoje odnose in živite bolj pristno in zadovoljujoče življenje. Transakcijska analiza ponuja praktična orodja in vpoglede, ki jih lahko uporabite v vsakdanjem življenju, kar vodi do bolj zavestnih odločitev, ki so v skladu z vašimi cilji in vrednotami.
Ne glede na to, ali se spopadate s posebnimi izzivi, kot sta anksioznost ali depresija, ali pa preprosto želite bolje razumeti sebe in izboljšati svoje odnose, lahko transakcijska analiza ponudi jasno in strukturirano pot do osebne rasti in spremembe.
V terapevtskem procesu je ključna vaša motivacija in pripravljenost v to delo vložiti vaš trud in čas. Vse delo, ki ga naredite v tem procesu je vaše. Terapevt pa vas usmerja, vas podpira in vam nudi vse strokovno znanje, ki je potrebno, da pridete tja kamor si želite priti.
Končne misli: Ali je transakcijska analiza pravi pristop za vas?
Kot ste lahko spoznali, je transakcijska analiza teoretični okvir, delo v procesu psihoterapije pa terapevti prilagajamo vam, vašim željam, vašim osebnostnim značilnostim in naravi vašega problema. Transakcijska analiza je zanimiv koncept, ki vam lahko ponudi razumevanje vaših težav in tudi vas samih. Vključuje orodja in tehnike, s katerimi si lahko pomagate na vaši poti doseganja vaših ciljev.
Ne glede na to, ali ste že bili kdaj vključeni v psihoterapijo po drugem pristopu ali ste na tej točki zdaj prvič v vašem življenju, je lahko psihoterapija po teoriji transakcijske analize za vas učinkovit in pomemben proces.
Odločitev, da v proces vstopite je pogumen korak, ki vas lahko vodi k bolj izpolnjenemu in zadovoljnemu življenju. V procesu psihoterapije ne gre le za reševanje težav; gre za opolnomočenje, da ustvarite življenje, ki si ga resnično želite.
Če so vas zgornje vrstice nagovorile, je lahko vaša odločitev za vključitev v proces psihoterapije začetek potovanja, na katerem boste pridobili globlji vpogled v delovanje svojega uma, v vaša čustva, občutke in vedenja ter se naučili, kako ustvariti bolj zdrav in bolj zadovoljujoč odnos sami s seboj in z ljudmi okoli sebe.
Psihoterapija v Mariboru po transakcijsko analitičnem pristopu. Psihoterapija in svetovanje Tjaša Trnovšek.
Vir:
Stewart, Ian in Vann Joines. 2015. Sodobna transakcijska analiza. Novi uvod v transakcijsko analizo. Ljubljana: Opportunitas.